Lektoriranje

Ravno razmišljam, koliko lahko razvoj interneta prispeva tudi k temu, da v prihodnosti dobimo boljša avtomatska orodja za urejanje besedil, npr. tako prevajanja kot lektoriranja. Strojno prevajanje npr. temelji na zbirki pravil, a je jezik enostavno prebogat in s preveč kombinacijami, da bi lahko takšno prevajanje zajelo vse kombinacije, zato daje strojno prevajanje v večini primerov prevode, ki niso na dovolj visoki kakovostni ravni. Internet pa po drugi strani predstavlja ogromno podatkovno bazo besedil in če bi jo komu uspelo urediti v izboljšani obliki, kot so trenutno prevajalski korpusi jezika bi npr. vpisal iskano besedno zvezo ali stavek, računalnik bi preko statističnih primerjanj poskušal najti najbljižjo besedno zvezo in ti jo vrniti kot rezultat. Verjetno bo poteklo še kar nekaj časa, a v prihodnosti bi lahko na tej podlagi dobilo veliko boljša orodja za prevajanje, pa lektoriranje kot dosedaj.

Na spletni strani:

 http://evroterm.gov.si/slovar/slovar.html

ki obstaja v okviru Evroterma, terminološke zbirke podatkov, za katero trenutno skrbi služba pri generalnem sekretariatu vlade Republike Slovenije se nahaja koristen seznam spletni slovarjev, ki so lahko v precejšnjo pomoč pri lektoriranju besedil. Med drugim je na voljo povezava do slovarja slovenskega knjižnega jezika:

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

podane pa so povezave tudi do slovarjev za tuje jezike.

 Informacije o Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša lahko najdete na spletni strani http://isjfr.zrc-sazu.si/index.php?q=sl

Inštitut ima kar bogato zgodovino, njegovi začetki segajo v leto 1945. Osrednja naloga inštituta je izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika, v petih knjigah. Prve štiri so izhajale v letih od 1970 do 1985, zadnja pa leta 1991.

Zgodovina inštituta je sicer pregledno podana na spletni strani http://isjfr.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/11.

Na spletni strani:

http://www.ctk.uni-lj.si/Slovarji/

sem naletel na zanimiv seznam slovarjev in drugih podatkovnih virov, ki so vam lahko v pomoč za lektoriranje in do katerih lahko dostopate iz prostorov Univerze v Ljubljani in pri nekaterih tudi preko oddaljenega dostopa. Med drugim so navedeni slovarji za vse glavne tuje jezike - angleščino, nemščino, italijančino, francoščino, duden in oxford slovarji, evrokorpus, iate in zbirke ZRC SAZU.

Lektoriranje besedil je v splošnem mogoče ločiti na več različnih segmentov:

- lektoriranje, ki temelji na primerjavah

- lektoriranje, ki se ukvarja z vsebinskimi aspekti besedila

- lektura, pri katerem je predmet oblika besedila

Pri prvi vrsti lektoriranja gre za primere, ko je potrebno nek dokument na novo napisati in hkrati lektorirati na podlagi izvirnega besedila. Lektoriranje vsebin se ukvarja z analizo sestave stavkov, usklajenosti med posameznimi deli dokumentov, črkovanjem besed, prav tako je pomemben tudi slovnični aspekt besedila. Lektorji morajo biti pri tem pazljivi tudi na format besedila. V primeru, ko gre lektoriranje, ki temelji na primerjavi je pomembno biti pazljiv na formo oziroma obliko besedila.

Dobrodošli na Tuditi.delo.si. To je vaš prvi prispevek. Lahko ga uredite ali izbrišete in pričnete z bloganjem!